Preden sem rodila, sem živela mimogrede. Nisem se toliko posvetila trenutkom, kot se zdaj v vlogi mame. Prej mi je bilo vse tako samoumevno … sprehod v naravi, gozd, veter, božanje sončnih žarkov, voda, topel tuš,… in še bi lahko naštevala. Ko pa sem postala mama, me je zavrtelo za 360 stopinj. Moja mala punčka mi je vsak dan predstavljala izziv, kako biti v trenutku, kako biti tukaj in zdaj ter kako izpustiti duhove preteklosti, da bi lahko v miru bila v sedanjosti. Zaradi porodne travme, ki mi je pustila določene slabe misli in strahove, sem se odločila prakticirati čuječnost. Biti tukaj in zdaj. Se osredotočiti na sedanji trenutek, ker navsezadnje je ta trenutek vse, kar imaš. In vodila me je moja mala Ana…zaradi nje sem se trudila biti tukaj in zdaj. Da sem bila v trenutku in si vtisnila v spomin vse njene “prvič” poteze. Nato sem na IG začela slediti profilu “začuti vse” in tako še bolj podrobno spoznala čuječnost. Zaradi tega sem dobila občutek, da nekaj delam prav in tako nadaljevala s tem … s prakticiranjem čuječnosti, predvsem z namenom, da se otresem preteklosti in zaživim v sedanjosti in v trenutkih, … pa ne samo z majhnim otrokom, tudi z naravo, gozdom, stvarmi, ki so bile prej tako samoumevne, zdaj pa jih tako globoko cenim, kot npr. dihanje, ki sprosti mnogokatero stisko, sprehod skozi gozd in pogovor z drevesi olajša cmok v prsih, in tako dalje.

Hvaležna za čuječnost.

Katja Kašnik Ogriz